Čez vikend greva s sinom na košarkaško igrišče
Moj sin že več kot 5 let trenira košarko. Začel je trenirati v vrtcu. Vedno se veseli tedenskih treningov, najbolj pa mu je všeč, ko si jaz vzamem čas ob vikendih in greva na košarkaško igrišče igrat. Doma imamo koš in bi lahko igrala tudi doma, včasih igrava, vendar pa je veliko bolj zabavno, če igrava na igrišču.
Moji prijatelji, ki se vozijo mimo z avtomobili, mi večkrat potrobijo, ker je igrišče blizu ceste. Tako me tudi pokličejo in me pohvalijo, kako lepo, da si vzamem čas za sina. Meni pa to res ni težko. Sam komaj čakam, da pride vikend, ker si ravno tako želim igrati košarke. Ko sem bil mlajši, sem tudi jaz redno treniral. Še kot študent sem treniral, potem pa je prišel čas odraslosti in seveda ni časa za nič drugo, kot samo za resno življenje. Moral sem poskrbeti za službo, za dom, otroke. Kar naenkrat nisem več nič treniral. Pogrešal sem ta šport.
Sedaj pa je sin tako velik, da lahko že igrava pravo igro. Prav lepo mi je igrati z njim. On se nikoli ne pusti, je precej borben in to mi je všeč. Sam pa tudi nisem takšen, da bi mu pusti, ker to otroci vidijo in so lahko užaljeni. Jaz z njim igram zelo resno. Domov prideva vedno utrujena. Upam, da bodo najine igre trajale še dolgo, tudi v letih, ko bo sin v puberteti, da ga ne bo minilo. Če pa bo postal poklicni košarkar, bom jaz prvi, ki bo nanj zelo ponosen.
Košarka je šport, ki te nauči marsikaj, ki ti v življenju pride prav.