Arhivi avtorja: Urednik

Rak je vse pogostejša bolezen današnjega časa

Sama se zavedam, da pred otroki ne govorim o smrti, da jih ne bi prestrašila, moji staršem pa je čisto vseeno. Oni se to pogovarjajo non stop, če ni smrt, je poškodba, če ni poškodba je rak in tako naprej. Prej tega nisem opazila, dokler ni bil sin čisto prestrašen in me začel spraševati, kdaj bom umrla, koliko sem stara in po večerih jokati, da on ne bo živel brez mene, če bom umrla. Vprašanja, ki jih je postavljal so me spravila čisto iz tira, kajti nisem mu mogla razložiti stvari, ker ni dovoli.

Začela sem premišljevati od kod sedaj to njemu, na kar pride moja mama in spet reče, da je rak nekoga pobral in da je bil star komaj 50 let. Takrat pa meni poči film, seveda moji starši se non stop pogovarjajo samo to, o smrti in boleznih, kot je rak, skoraj sem znorela, to pa zato, ker sem vedela, da bom imela spet probleme, ko bo padel večer, ker se bo sin spomnil besed od mame.

Drugi dan sem šla k staršem in sem se skušala pogovoriti, da ne bi več toliko govorili o smrti, boleznih kot je rak in na žalost je njima vse to bilo brez veze, nista me hotela razumeti, njima to ni predstavljalo nič takega in naj se otrok navadi. Moram priznati, da sem jokala, ko sem se peljala domov, ker sem vedela, da imata že drugi dan sina v varstvu in da bodo spet takšni pogovori, kot je rak, smrt, bolezni.

Seveda je sin spet zvečer jokal in jaz sem bila brez moči tako dolgo, dokler z možem nisva rešila varstva, da je sin potem hodil k staršem od mojega moža, ki pa so bili pozitivni. Hkrati sem bila vesela, ker ni več poslušala o smrti, o boleznih kot je rak, po drugi strani pa žalostna, da starša nista bila vsaj toliko, da bi enostavno to razumela.

Žaluzije za pred prostor hiše

Hišo smo kupili v določenem stanju in že na začetku smo videli, da bo kar nekaj potrebne obnove, okna niso imela nobenih senčil in žaluzije so bile med prvimi, kar smo kupili, ker je bila hiška v mestu in bi tako mimoidočim bili na očeh. Takoj ko se vseliš v hišo imaš tako polno dela z selitvijo in ne razmišljaš, da bi že začel z obnovo hiše, vendar pri nas je to bilo skoraj nujno, ker nismo imeli dnevnega prostora. 

Tako smo se odločili, da bomo naredili pred prostor, ki ga bomo zaprli in gor dali žaluzije, da bomo tako dobili en prostor več in to bo potem naša dnevna. Kako sem bila živčna glede tega, saj enostavno nisem imela dovolj časa, da se v miru vselim, že smo razbijali in delali grda dela. Ker je mož vedel, kako me to živcira je res pohitel in delal z delavci hitro kar se da. Tako smo v enem tednu naredili pred prostor in montirali okna, da so lahko že prišli izmerit za žaluzije. Potrebno je bilo izbrati res dobre žaluzije, ker so bila velika okna in vsi pogledi mimoidočih bi kar hitro pristali v naši dnevni.

Tako smo žaluzije kar dolgo izbirali, da smo izbrali tiste prave. Problem je bil že sam material, kasneje pa smo izbirali še barvo. Sedaj ko našo hišo pogledamo od daleč, lahko rečem, da je vse skupaj še lepše. Malo smo se bali, da bodo moderna okna in žaluzije pokvarile prvotni izgled hiše, vendar ga niso. Vse skupaj je izpadlo še veliko lepše. Sedaj imamo velik dnevni prostor, ki ima ogromno svetlobe, če pa želimo vse skupaj zatemniti, pa moramo samo spustiti žaluzije in jih obrniti tako, da je svetloba v prostoru še vedno prisotna. Kako sedaj naša hiša diha, potrebovala je ta dnevni prostor, ki ga prej enostavno ni bilo.

Računovodstvo in izostren pogled

Moja menjava službe, mi je prinesla očala, zamenjala sem službo in moja naslednja služba je bilo računovodstvo, ki pa mi je pokvarilo vid. Kolikokrat slišim, da računalnik ne pokvari vida, jaz pa sem se sedaj sama prepričala da ga, ker od kar je računovodstvo moja nova služba, sem začela slabše videti. Seveda ne takoj, a sem slabši vid začela opažati že po pol leta dela. Kar naenkrat sem videla slabše, megleno, to sem opazila predvsem pri majhnih črkah, da so mi dobesedno skakale in moje oči so se matrale.

Takrat sem prvič pomislila, če je računovodstvo moja prava odločitev, ker sem se bala, da se mi bo vid slabšal in slabšal. Tako sem obiskala zdravnika, ki mi je predpisal očala, kajti moj vid je bil slabši. Po posvetu so mi rekli ,da če delam za računalnikom, potem je dobro da si očala tudi nabavim, če pa ne, pa da naj še malo počakam. Seveda je računovodstvo enako računalnik in tako j sem odhitela po očala. Lepo mi je bilo, ko sem izbirala okvir, počutila sem se odrešeno, da bom končno lahko čisto videla, ker me je to začelo pošteno motiti.

Očala sem dobila po enem tednu in računovodstvo ni bilo več problem. Prej se mi je zdelo, kot da me začenja boleti glava, ker so se moje oči matrale, sedaj pa lahko delam sproščeno in črke se lepo vidijo. Ne moti me več, da je moja služba računovodstvo, kajti uživam v tem delu, zadovoljna sem z mojo plačo, očala imam in tako lahko veselo delam naprej. Pregled imam čez dve leti, če pa se mi bo vid poslabšal pa imam pregled prej. Ja, računovodstvo mi je mogoče res prineslo očala, jaz pa rečem, da bi jih tako in tako dobila, sedaj jih imam samo kakšno leto ali dve prej, to pa ni tak problem, ker bi jih itak imela, računovodstvo pa je krivec, da jih imam malo prej.

 …

Šolski nahrbtniki in hrbtenica

Danes mogoče ni več tako, kot je bilo včasih, ko so otroci hodili domov iz šole tudi več kot eno uro in šolski nahrbtniki niso bili čisto nič lahki. Vendar otroci so prilagodljivi, nikoli se niso pritoževali na d tem ,da hodijo v šolo ali iz nje peš. Sprijaznili so se z situacijo in marsikatero prijateljstvo je nastalo pri hoji domov. 

Danes pa je vse drugače, otroci se med seboj enostavno ne poznajo, včasih ne vedo za svoje sosede, šolski nahrbtniki so moderni, dobri a jih skoraj nič ne nosijo sami. Ko so otroci manjši, jih starši pripeljejo in pospremijo v šolo, takrat šolski nahrbtniki niso na hrbtih otrok, ampak v rokah staršev. Prav tako pridejo starši po otroke v šolo in spet oni nosijo njihove torbe. 

Lahko bi se vprašali zakaj bi otroci sploh imeli dobre in kvalitetne nahrbtnike, kajti resnično jih ne potrebujejo, ker jih skoraj nič ne nosijo. Pa še ena stvar, danes je ta čas, da drugo leto zaradi popularnosti mora otrok imeti novo torbo, tako bi lahko rekli, da novi šolski nahrbtnik zamenjate za novega. Ja, prav sem napisala, kajti stari je še čisto lep in nov.

Starši pa danes komplicirajo pri izbiri torbe, ki res ni potrebno, ker jih otroci uporabljajo malo. Kdaj pa kdaj vidim kakšnega otroka, ki gre peš domov, za njih pa je pomembno, da je njihova torba dobra, kajti drža pri nošenju šolske torbe je zelo pomembna za nadaljni razvoj hrbtenice. 

Potrebno je otroka spremljati, glede njegove drže in ga naučiti kako se šolski nahrbtniki pravilno nosijo. Tako bo otrok vedel, kako nositi torbo, da ga ne bi bolel hrbet, ali da ne bi imel večjih posledic kasneje v razvoju, ker bi nepravilno nosil vsak dan težko torbo v šolo in iz šole. Sami precenite, ali vaš otrok potrebuje dober in kvaliteten šolski nahrbtnik ali so navadni šolski nahrbtniki dovolj.

 …

Sončne celice imajo veliko večjo moč kot včasih

Nisem strokovnjak za sončne celice, toda eno je zagotovo časi se zagotovo spreminjajo. Lahko bi rekli, da danes tudi sonce bolj močno sije kot je včasih, to pa zato, ker imamo vsako leto več sončnih dni. To pa je dobra novica za vse, ki razmišljajo, da bi sončne celice namestili na njihov objekt ter tako poskrbeli za brezplačno električno energijo s katero bi lahko napajali vikend, ali pa celo del gospodinjstva.

Toda sončne celice niso poceni, no vsaj bile niso poceni, danes pa se so se zadeve obrnile na glavo. To govorim iz lastnih izkušenj, saj sem pred približno osmimi leti želel namestiti sončne celice na moj vikend za potrebe napajanja hladilnika, televizorja, radia in ostalih manjših električnih predmetov. In takrat se spomnim, da mi je ponudnik predlagal, da potrebujem tri panele teh sončnih celic. In takrat mi je to bilo tako neverjetno drago, da sem preprosto preskočil in pozabil na sončne celice.

Toda kot sem rekel na začetku sončne celice imajo veliko večjo moč kot včasih. To pa pomeni, da je izkoristek električne energije bistveno boljši, ko govorimo o sončnih celicah, ki jih lahko kupimo danes v primerjavi kot sončne celice, ki bi jih kupili pred približno desetimi leti.

In zaradi tega dejstva lahko govorimo tudi o tem, da je danes postavitev sistema sončnih celic bistveno cenejša kot včasih. Toda v moji glavi so se še vedno pojavili dvomi. Dvomi ali bodo sončne celice, ki so na papirju resnično boljše to dokazale tudi v resnici. In zdaj po slabem letu uporabe novih sončnih celic vam lahko potrdim, da je to tudi testirano v resničnem življenju. Samo z enim panelom so sončne celice proizvedle dovolj električne energije za poganjanje vseh mojih električnih naprav na vikendu. Če tudi vi iščete kvalitetne sončne celice in cenovno ugodno rešitev, potem je prav zdaj čas, da si to investicijo tudi privoščite.

 …

Kompresijske nogavice za na pot

Ljudje veliko potujemo, stojimo, sedimo dlje časa in naše noge so izpostavljene. Postanejo utrujene, nimajo pravilne prekrvavitve. Isto velja, če se odpravljate na dolgo pot, ali z avtomobilom ali mogoče z letalom. Takrat bi bilo dobro, da si oblečete kompresijske nogavice. Zakaj boste vprašali?

Vaše noge vam bodo hvaležne! Verjemite. Obstajajo prav kompresijske nogavice v obliki dokolenk, tako za ženske kot za moške, za potovanje, za vse tiste, ki v vsakdanjem življenju ohranjajo statični položaj za daljši čas stoje ali sede in posebej za tiste s prekrižanimi nogami.

Za moške lahko kupite rebraste kompresijske nogavice. Njihova sestava je posebni material, ki vam pričara udobnost vaših nog. Tako prava sestava kompresije, ki je zgoraj močnejša in se od kolen proti stopalom zmanjšuje, tako vzdržuje pretok krvi in da ne pride do krčnih žil in tudi krajšajo čas regeneracije mišic. Lahko si jih izberete v različnih barvah, da se podajo k vaši obutvi ali obleki. Noge bodo tako manj utrujene in pretok krvi bo takšen kakršen mora biti. 

Za ženske kompresijske nogavice lahko govorimo o dokolenkah ali celih hlačnih nogavicah. Odvisno od naših oblačil. Oboje pa imajo isto nalogo, kot pri moških, rešiti problem utrujenih nog in izboljšati prekrvavitev. Edino če imamo cele hlačne kompresijske nogavice, to pomeni, da vas bodo stisnile od stopal in do vrha nog. Najmočneje stisnejo ravno pri gležnju in potem vedno manj. So pa zelo priporočljive za ženske na dolgih potovanjih, saj vemo, da rade prekrižajo noge in takrat je prekrvavitev v nogah še slabša. Ženske nogavice lahko kupite v različnih debelostih in lahko izbirate med barvami od kožnih, sivih, rjavih ali črnih. Vaše noge pa ne bodo nič bolj privlačne na pogled, kot da bi imeli navadne nogavice, kompresijske nogavice kvečjemu poskrbijo, da vam bodo prekrile krčne žile in tudi kakšno črnico. Torej tudi preko lepotnega pogleda zmagajo v svojem namenu.

Kompresijske nogavice so nogavice za zdravo ožilje in za lepši izgled.

Otroci, bučna semena, orehi ali čips in kokice

Kako zanimivo je bilo danes pri nas doma, svoje otroke sem že navadila, da so na mizi bučna semena, orehi in da je to tisto popoldansko grickanje ob televiziji. Danes pa sem zraven svojega otroka v šoli pobrala še eno punčko, katera mamica se je zadržala v službi.

Že sam pogled na njo, vidiš, da se z njo nekaj dogaja in da žal nima pravilne prehrane, njena mama pa stoji za tem, da njena hčera ne je čisto nič tako imenovane slabe hrane. No, nekako nisem polagala pozornosti, na kar smo prišli domov in sem jima rekla, da bom pripravila kosilo, ta čas pa naj pogledata, če jima je kaj dobro na mizi, kjer so bila bučna semena, jabolka, orehi.

Malo je pogledovala na štedilnik in opazovala kaj bom prinesla na mizo, zraven pa je gledala po mizi v dnevni in videla samo bučna semena in orehe in se jih ni dotaknila. Na kar sem namerno rekla, da jih lahko je, da so dobra, malo me je ošvrknila z pogledom, kot da sem malo čudna, kaj bo ona to jedla.

Končno sem dala kosilo na mizo, pripravila sem omako z rižem, katere se ni niti dotaknila in mi rekla, da tega ne je. Bolj ko sem jo spraševala, kaj bi jedla, ji nič od naštetega ni bilo všeč. Videla sem ,da ta otrok ne je nič zdravega, še enkrat sem ji ponudila bučna semena, orehe, jabolko, banano, na kar sem videla, da ji očke bežijo sem ter tja in da je lačna. Ni bi bilo jasno zakaj potem od vsega naštetega ne je.

Kasneje , ko je moj sin jedel bučna semena, pa je rekla, da ona bi kokice in koka kolo. Nisem bila presenečena, žalostna pa sem bila zato, ker je otrok res predebel, njena mama trdi da je zdravo, tukaj pa se je videlo, kakšno hrano pozna. Nisem se več trudila, da bi ji ponujala zdravo hrano, moj sin je grizljal bučna semena, ona pa slane kokice.…

Rabljena plovila so pravi naslov za nakup čolna

Vožnja poleti na morje nam je vedno ukradla poglede, ko so avti za sabo peljali čolne in vedno smo si želeli, da bi tudi mi imeli čoln, na kar nam je oče uresničil željo in šli smo gledat rabljena plovila z namenom, da kupimo čoln.

Takrat nisem verjel, da oče misli resno, ko je predlagal, da bi šli pogledat rabljena plovila, enostavno sem mislil, da gremo na ogled, vedel sem, da je to tudi skrita očetova želja, da bi enkrat čoln imeli, ker je imel tudi izpit za čoln, vendar do zdaj smo vedno samo gledali. Prav spominjam se, kako smo se sprehajali med vsemi temi čolni, kako so bila določena plovila lepa, pogled se mi je ustavil na kar nekaj lepih čolnih, nisem niti komentiral, oče pa je vse videl in beležil, na koncu pa šok, ko naju je z bratom vprašal, katera plovila so nama všeč in oba z bratom sva pokazala na isti čoln, na kar je oče rekel, da je tudi njemu zelo všeč ta čoln in da bi ga lahko kupili.

Oba z bratom sva ga debelo gledala, ker resnično nisva razumela, kaj hoče povedati, ali se heca, ali misli resno. Potem pa je poklical prodajalca za rabljena plovila in ga vprašal za ta čoln, ko mu je prodajalec vse povedal, je oče izgovoril zlate besede: » Kupili ga bomo!«

Z bratom sva začela skakati in jokati, kako srečna sva bila takrat, to je bil najin najsrečnejši dan, da smo končno enkrat tudi mi po cesti, ko smo šli na morje peljali svoj čoln. Čoln sicer ni bil nov, ampak to sploh ni bilo pomembno, rabljena plovila lahko dobiš zelo lepo ohranjena in mi smo ta čoln kupili skoraj nov. Z bratom ne bova nikoli pozabila stavka, ko nama je oče rekel, da gremo gledat rabljena plovila, ker tisti dan je čoln bil naš. 

Sladkorna bolezen se je pojavila v nosečnosti

Težko pričakovana nosečnost je prišla. Kako sem bila takrat srečna, vedno sem si predstavljala kako bom z trebuščkom hodila okoli in počela veliko stvari, kot ponosna bodoča mamica, na koncu pa mi je sladkorna bolezen v nosečnosti podrla kar veliko sproščenih, brezskrbnih dni.

Od tistega pregleda, ko sem zvedela, da imam sladkorno bolezen so se moji brezskrbni dnevi nosečnosti končali, vsak dan sem bila v skrbeh, da bo z mojim otrokom vse v redu in delala sem natančno po navodilih zdravnika.

Tako sem morala:

  • Izogibati sladki pijači in prehrani
  • Kuhanje same hrane je bilo z manj maščobe
  • Čez dan sem pila veliko vode
  • Tako sem v večini jedla sadje, zelenjavo, polnozrnat kruh, riž
  • Imela sem redne obroke, ki pa niso bili veliki.

Tako me je sladkorna bolezen tudi prisilila, da sem se gibala čisto vsak dan,  ali sem se dolgo sprehajala ali pa sem se šla kopat in tako plavala. 

V porodnišnico sem bila sprejeta par dni pred porodom, prav zaradi sladkorne bolezni. Tako imajo v navadi zaradi intenzivnejšega nadzora, da ne pride do zapletov. In sem končno držala mojo hčerko v rokah in sladkorna bolezen je čez nekaj časa izginila. Še danes včasih pomislim, da mi ni bilo lahko, največ zaradi obremenjevanja če bo vse v redu, kajti dobro sem se zaveda kakšne zaplete lahko sladkorna bolezen privede, tako da se je vse srečno končalo. 

Je pa res, da še danes malo popazim na prehrano, ker sem se tako navadila zdravo jesti v nosečnosti, da mi je enostavno ostalo, tako še naprej ne uživam veliko sladke hrane in pijače, ravno tako pa sem beli kruh zamenjala za polnozrnat. Ne želim, da bi se mi sladkorna bolezen vrnila, zato raje že danes jem zdravo, da temu ne bo tako in se z svojo hčerko veliko gibava na prostem.…

Kupila sem pisarniški stol za mojo mami

Moja dva starša sta kot noč in dan. Oče človek narave, mami človek modernizacije in sedenja pred računalnikom, le dober pisarniški stol ji manjka. Včasih se sprašujem kje sta se spoznala, toliko različnih navad, pogledov, kot imata ta dva, mi res ni jasno, da lahko živita skupaj. Moj oče se zjutraj oboju in že gre na dolg sprehod v gozd, moja mami pa za računalnik in to je to. Ker pa sem vedno pomagala pri kateri stvari, sem videla, da moja mami rabi dober pisarniški stol, kajti toliko časa ko preživi za računalnikom in sedi na klopi sigurno ni zdravo za njen hrbet.

Če bi ji povedala, da bom kupila pisarniški stol, mi tega ne bi dovolila, kajti zdelo bi se ji brez veze. Tako sem izkoristila njen rojstni dan in se na vratih prikazala z pisarniškim stolom. Kako me je pogledala, sploh se ni mogla na čudit, da sem ji šla kupit pisarniški stol, ker ga ona res ne potrebuje.

Jaz pa sem vedela, da ga, zato sem ji ga kar dala pred računalnik in rekla, naj od sedaj naprej sedi na njemu. Ni imela izbire in od takrat naprej vedno sedi na njemu in po določenem času je tudi priznala, da jo je prej že bolel hrbet in da jo sedaj ne več, ker je pisarniški stol res dober. Včasih je dobro, da starši tudi malo stvari pustijo svojim otrokom in priznajo da nimajo vedno prav.

No, pa sem dosegla svoje, pisarniški stol moja mami ima in za njen hrbet je sedaj poskrbljeno. Čeprav še danes reče, da mogoče ne izgleda lepo, ker je stol v dnevni sobi, pa jo hitro popravim, da pa izgleda prav lepo njen zdrav hrbet, lahko pa zamenja in da pisarniški stol ven in s tem dobi bolečine v hrbtenici. Malo za šalo, malo za res in vedno mi da prav.