Po dolgem času sem se odločil, da bom naredil izpit za čoln

Kako sem bil srečen, ko sem videl, da se počasi stvari urejajo, točno tako kot sem si želel. Ker sem šel na svoje, sem potreboval nekaj let, da sem postal uspešen, da je moje podjetje raslo. V teh letih sem imel marsikatero željo, naredit izpit za čoln, potovati, kupiti motor, a nisem imel denarja, kajti začel sem od čiste nule, včasih nisem imel denarja, da bi si kupil hrano, kaj šele za luksuz. No pa je prišlo moje težko pričakovano leto, ko sem videl, da sem na zeleni veji. 

Po eni strani sem želel še malo počakati z svojimi željami, po drugi strani pa me je vlekla moja mladost, tako sem se odločil, da prvo naredim izpit za čoln, takrat pa bom boljše videl, če bi si v prihodnosti res kupil kakšen majhen čoln ali bi raje vsako leto šel jadrat skupaj z družbo. Moram priznati, da sem končno lahko zadihal in ko sem naredil izpit za čoln, sem bil ponosen nase, ker to je bila zame prelomna točka, da bom začel živeti drugače. Ker sem na predavanjih spoznal kar nekaj ljudi, ki smo si tudi izmenjali telefonske številke, sem bil kar hitro obkrožen z ljudmi, ki so čolne ali barke že imeli. Potem veste, kam je potegnilo mene. Želel sem si nekaj svojega, čeprav se nisem branil, če sem kdaj pa kdaj šel tudi na morje z temi prijatelji, tako sem dobil še več izkušenj, predvsem pa zelo dobro izkoriščen dan.

Prav zadovoljen sem bil, da sem šel delat izpit za čoln, ker mi je odprl nova vrata, spoznal sem drugačne ljudi in moja pot se je malo obrnila in to še na boljše. Zavedal sem se, da ne bom večno mlad, zato mi je sedaj izpit za čoln prišel še kako prav, da si čimprej kupim nekaj sovjega in posvetim vikende sebi, plovilu in morju.

Izpit za voditelja čolna lahko rezervirate na www.opravi-izpit-za-coln.si.…

Pri delu doma je za moške zaščitna oblačila, še kako dobrodošla

Pri nas doma je vedno veliko dela, moj mož, ko pride iz službe, poje kosilo in že gre ven delat. Včasih ga ne vidim do večera, dokler ne pride v hišo čisto utrujen, a hkrati zadovoljen, kaj vse je naredil. Na začetku sva se vedno kregala, ker je uničeval svoja lepa oblačila, čeprav so bile trenirke, vendar mi ni bilo vseeno, sedaj pa nosi zaščitna oblačila in se preobleče takoj, ko gre naprej delat.

Prej pa je vedno šel delat v trenirki in te trenirke sem morala kupovati skoraj vsak mesec, kajti ko pa je bilo potrebno imeti eno lepo trenirko pa je ni imel. Zato sem mu skušala dopovedati, da so telo praktična zaščitna oblačila, ampak njemu niso bila všeč. Rekel je, da se v njih ne počuti dobro in da jih ne more nositi, ker ne more delati. Seveda sem stopila v akcijo in preko spleta pogledala udobna zaščitna oblačila in tako naročila takšna, da mu bo prijetno. Kako sem čakala, da bo prišla pošta, ker me je res zanimalo, ali bo v redu in če bo njemu odgovarjalo, vedela pa sem, da so to udobna zaščitna oblačila in da bi mogla biti v redu.

Ko je pošiljka prišla, sem jo prva jaz odprla, da sem pogledala material in velikost. Videla sem, da je vse tipi topi in da mu bo sigurno všeč. Ko je prišel domov in hotel iti ven, sem mu pokazala, kaj sem naročila. Končno bo imel svoje delovno oblačilo in jaz ne bom rabila vsak teden prati. Ko se je oblekel, se je počutil dobro. Tako danes še vedno nosi prav ta zaščitna oblačila, pa je minilo že kar nekaj časa nazaj, ko sem mu jih kupila. Sedaj imam jaz manj dela in čisto vseeno mi je, kakšne pride v hišo, ker se vedno sleče v garaži in pride lepo urejen.

Kako pomembna je nega tatuja, da ostane lep

Odločitev, da si naredim tatu je padla hitro. Prav spominjam se, ko me tatuji niso nikoli pritegnili, sedaj pa čutim, da se nekaj spreminjam in ko sem videla reklamo, kakšna je potrebna nega tatuja sem začela premišljevati v tej smeri, da pa bi si le mogoče sama dala en tatu, ki bi me spominjal na svobodo odločanja in na to, da sem v redu takšna kot sem. Ta reklama, kakšna mora biti nega tatuja se je predvajala skoraj vsakdan. Tako na tatu nisem mogla pozabiti.

Prišel je dan, ko sem začela iskati po netu, kaj bi si dala tetovirat in tako je odločitev padla, da si bom tudi jaz dala delat tatu. Malo me je bilo še vseeno strah, a ko sem se pozanimala, kje bi si tala tetovirat tatu, so mi priporočali res en dober salon, kjer dela profesionalec, ki ti naredi res lep tatu, pove ti, kakšna nega tatuja je potrebna, lahko že pri njemu kupiš kremo, ki jo imaš res za dolgo časa.

Končno imam tatu, ponosna sem nase, da sem se za to odločila, ker velikokrat pozabim, da se moram imeti rada in ta tatu me na to spominja, kako pomembno je, da se imam rada, ker le tako bom lahko srečno živela. Moja nega tatuja je skrbna, ker želim čim lepšega ohraniti dlje časa. Tako ga sproti kontroliram, še danes je zelo lep, pa je že kar nekaj časa minilo, od kar sem si ga dala. 

Če se še kdo sprašuje, ali je potrebna nega tatuja, lahko jaz povem, da je še kako pomembna in vsekakor vam bo z časoma žal, če boste na tatu čisto pozabili. Ne stane vas veliko, če imate majhen tatu in kupite kremo, ki jo boste imeli za dlje časa in vaš tatu skrbno mažete vsak teden. 

Sama pri sebi opažam, da se spreminjam, tatu mi daje moč, samozavest, moje telo je lepše od kar imam tatu, nega tatuja pa je moja stalna skrb.

Če si želite morje, mir in zasebnost je vila na morju idealna rešitev

Ko človek lahko sanja, takrat si lahko pričara dogodke, ki si jih želi. Sama sem enkrat želela, da bi bila moj dopust vila tik ob morju, katera bi imela zasebno plažo. Vedela sem, da takšna vila na morju stane celo premoženje in da si je ne morem privoščiti, a vseeno mi ni dalo miru, da ne bi šla gledat, kakšne so te vile in če me katera očara. Seveda sem našla sanjsko vilo. Tisti trenutek, sem bila žalostna, ker sem se zavedala, da je to prestiž, ki si ga ne morem privoščiti.

Tako sem vseeno šla na njihovo stran in pogledala, koliko te takšna vila na morju stane. Ni bilo objavljenih cen, moral si napisati ponudbo in tako sem se odločila, da jo napišem. Komaj sem čakala odgovor, ker sem še vseeno upala, da mogoče pa le ni tako draga in bi si jo z prihranki lahko privoščila. Ko sem dobila ponudbo sem bila šokirana, ker je bila draga in stisnilo me je v srcu, ker si tega res ne bom mogla nikoli v življenju privoščiti. Morala sem predelati, da je vila na morju zame nedosegljiva. 

Vseeno pa sem si pustila sanjati, kajti sanje so dovoljene in moje so, da bo enkrat za 10 dni moje bivališče vila na morju, ker si to tako želim. Včasih človek ne ve, da pa so tiste nedosegljive stvari včasih hitreje dosegljive, kot si mislimo. Tako si bom pustila sanjati. Včasih grem na splet pogledat, če bi mi bila kašna vila na morju lepša od tiste, ki sem jo videla jaz, pa ni. Še vedno mi je moja vila na morju, ki sem jo videla nekaj mesecem nazaj najlepša. To je to, kar človek potrebuje, da je vila na morju na samem, ima svojo plažo, bazen in veliko teraso. 

Pergole so lahko iz različnih materialov

Naša hiša je bila postavljena pred dvema letoma, je pritlična brez garaže in pergole še nismo postavili, ker je zmanjkalo denarja. Tako smo bili brez garaže za avto, kar mene osebno ni motilo, je pa res, da nam je enostavno manjkal pokrit prostor za različne stvari, ki jih moraš dati pod streho, orodje, igrače, kolesa, kosilnice it tako dalje. To nas je vedno bolj motilo in nekako smo prihranili denar, da bi si lahko prišli do lesene pergole, ki bi rešila naš prostorski problem.

Ko je mož začel iskati izvajalca je videl, da so cene res različne in da bo kar težko izbrati. To pa zato, ker smo si seveda želeli, poceni pergole, ki pa bi bila kvalitetno narejena. No, pa se je oglasil moj oče, ki na srečo pozna kar veliko ljudi, pa saj veste, če delajo stvari ljudje, ki jim zaupate, so te resnično narejene pravilno. Poiskal domačega izvajalca lesene pergole in delo se je kmalu začelo.

Edino kar mi ne odgovarja pri domačih delavcih je to, da jih strežeš in na koncu isto plačaš, vendar o tem se ne bomo pogovarjali, ker pa je delo na koncu narejeno tako kot je potrebno. To pa me verjetno moti, samo zaradi časa, ker ga danes itak nihče nima več, ne pa zaradi pergole in plačila.

Resnično smo hitro prišli do pergole, v enem tednu je pergola za hišo že stala in bili smo presrečni. Ne samo, da smo dobili en lep prostor, polepšala je izgled celotne hiše, ker je bila iz lesa in je tako vse skupaj izgledalo še lepše.

Lesene pergole so res lahko narejene hitro, če le imate sposobne delavce in kvalitetni material, mi smo to po zaslugi očeta imeli, danes pa je pod pergolo shranjeno že vse drugi, razen avtov, naši avti so še vedno parkirani zunaj in še čakajo na garažo. 

Veliko kreganja je prinesel novi parket cena je bila previsoka, da ne bi lepo ravnali z njim

Ja, težko je določene navade spremeniti in pri nas smo jih morali , če smo hoteli obdržati nov parket cena ni bila majhna in ne bi bilo prav, da ga z določenimi dejanji uničujemo, potrebno ga je čuvati, kakor sem le da. Tako sem, ko je je položil parket odločila, da se otroci od sedaj naprej igrajo na preprogah in če sem jih videla, da se igrajo z avti na parketu sem se kregala. Kar srce me je zabolelo, ko sem slišala praskanje gum po parketu, ker vem, kako težko smo si ga privoščili in ne bom dovolila, da bi se sedaj poznale črte od koles od avta, to je bil drag parket cena ni bila nizka.

Potem sem se kregala na vse skupaj, posebej pa na moža, ker je bil navajen hoditi v hišo obut, jaz res nisem prej nikoli komplicirala, če je prišel obut, sedaj pa tega nisem več dovolila, ker bi se tako spet uničeval parket cena pa je bila tista, ki mi je ostajala v glavi, koliko smo plačali za ta tla. Tako lahko rečem, da od kar imamo nov parket se samo kregam, na otroke in na moža.

Vendar pa sem z časoma dosegla sovje, sedaj imam mir, mož se sezuva, ko pride v hišo, otroci se igrajo na preprogi in tako sem tudi jaz srečna. Kako naj dovolim, da bodo otroci z igračami uničili parket cena je tista, ki mi govori, da tega ne bom dovolila, kajti otroci bodo hitro zrasli in odšli od doma, jaz pa bom ostala v tej hiši in moj parket lahko ostane lep, če bomo vsi skupaj nanj pazili.

Vse se da, če se hoče, naš parket je še danes lep, otroci razumejo, za kaj težim, mož se sezuva, očitno bova še dolgo imela lep parket cena je bila previsoka, da bi se uničil prehitro.

Rak je vse pogostejša bolezen današnjega časa

Sama se zavedam, da pred otroki ne govorim o smrti, da jih ne bi prestrašila, moji staršem pa je čisto vseeno. Oni se to pogovarjajo non stop, če ni smrt, je poškodba, če ni poškodba je rak in tako naprej. Prej tega nisem opazila, dokler ni bil sin čisto prestrašen in me začel spraševati, kdaj bom umrla, koliko sem stara in po večerih jokati, da on ne bo živel brez mene, če bom umrla. Vprašanja, ki jih je postavljal so me spravila čisto iz tira, kajti nisem mu mogla razložiti stvari, ker ni dovoli.

Začela sem premišljevati od kod sedaj to njemu, na kar pride moja mama in spet reče, da je rak nekoga pobral in da je bil star komaj 50 let. Takrat pa meni poči film, seveda moji starši se non stop pogovarjajo samo to, o smrti in boleznih, kot je rak, skoraj sem znorela, to pa zato, ker sem vedela, da bom imela spet probleme, ko bo padel večer, ker se bo sin spomnil besed od mame.

Drugi dan sem šla k staršem in sem se skušala pogovoriti, da ne bi več toliko govorili o smrti, boleznih kot je rak in na žalost je njima vse to bilo brez veze, nista me hotela razumeti, njima to ni predstavljalo nič takega in naj se otrok navadi. Moram priznati, da sem jokala, ko sem se peljala domov, ker sem vedela, da imata že drugi dan sina v varstvu in da bodo spet takšni pogovori, kot je rak, smrt, bolezni.

Seveda je sin spet zvečer jokal in jaz sem bila brez moči tako dolgo, dokler z možem nisva rešila varstva, da je sin potem hodil k staršem od mojega moža, ki pa so bili pozitivni. Hkrati sem bila vesela, ker ni več poslušala o smrti, o boleznih kot je rak, po drugi strani pa žalostna, da starša nista bila vsaj toliko, da bi enostavno to razumela.

Žaluzije za pred prostor hiše

Hišo smo kupili v določenem stanju in že na začetku smo videli, da bo kar nekaj potrebne obnove, okna niso imela nobenih senčil in žaluzije so bile med prvimi, kar smo kupili, ker je bila hiška v mestu in bi tako mimoidočim bili na očeh. Takoj ko se vseliš v hišo imaš tako polno dela z selitvijo in ne razmišljaš, da bi že začel z obnovo hiše, vendar pri nas je to bilo skoraj nujno, ker nismo imeli dnevnega prostora. 

Tako smo se odločili, da bomo naredili pred prostor, ki ga bomo zaprli in gor dali žaluzije, da bomo tako dobili en prostor več in to bo potem naša dnevna. Kako sem bila živčna glede tega, saj enostavno nisem imela dovolj časa, da se v miru vselim, že smo razbijali in delali grda dela. Ker je mož vedel, kako me to živcira je res pohitel in delal z delavci hitro kar se da. Tako smo v enem tednu naredili pred prostor in montirali okna, da so lahko že prišli izmerit za žaluzije. Potrebno je bilo izbrati res dobre žaluzije, ker so bila velika okna in vsi pogledi mimoidočih bi kar hitro pristali v naši dnevni.

Tako smo žaluzije kar dolgo izbirali, da smo izbrali tiste prave. Problem je bil že sam material, kasneje pa smo izbirali še barvo. Sedaj ko našo hišo pogledamo od daleč, lahko rečem, da je vse skupaj še lepše. Malo smo se bali, da bodo moderna okna in žaluzije pokvarile prvotni izgled hiše, vendar ga niso. Vse skupaj je izpadlo še veliko lepše. Sedaj imamo velik dnevni prostor, ki ima ogromno svetlobe, če pa želimo vse skupaj zatemniti, pa moramo samo spustiti žaluzije in jih obrniti tako, da je svetloba v prostoru še vedno prisotna. Kako sedaj naša hiša diha, potrebovala je ta dnevni prostor, ki ga prej enostavno ni bilo.

Računovodstvo in izostren pogled

Moja menjava službe, mi je prinesla očala, zamenjala sem službo in moja naslednja služba je bilo računovodstvo, ki pa mi je pokvarilo vid. Kolikokrat slišim, da računalnik ne pokvari vida, jaz pa sem se sedaj sama prepričala da ga, ker od kar je računovodstvo moja nova služba, sem začela slabše videti. Seveda ne takoj, a sem slabši vid začela opažati že po pol leta dela. Kar naenkrat sem videla slabše, megleno, to sem opazila predvsem pri majhnih črkah, da so mi dobesedno skakale in moje oči so se matrale.

Takrat sem prvič pomislila, če je računovodstvo moja prava odločitev, ker sem se bala, da se mi bo vid slabšal in slabšal. Tako sem obiskala zdravnika, ki mi je predpisal očala, kajti moj vid je bil slabši. Po posvetu so mi rekli ,da če delam za računalnikom, potem je dobro da si očala tudi nabavim, če pa ne, pa da naj še malo počakam. Seveda je računovodstvo enako računalnik in tako j sem odhitela po očala. Lepo mi je bilo, ko sem izbirala okvir, počutila sem se odrešeno, da bom končno lahko čisto videla, ker me je to začelo pošteno motiti.

Očala sem dobila po enem tednu in računovodstvo ni bilo več problem. Prej se mi je zdelo, kot da me začenja boleti glava, ker so se moje oči matrale, sedaj pa lahko delam sproščeno in črke se lepo vidijo. Ne moti me več, da je moja služba računovodstvo, kajti uživam v tem delu, zadovoljna sem z mojo plačo, očala imam in tako lahko veselo delam naprej. Pregled imam čez dve leti, če pa se mi bo vid poslabšal pa imam pregled prej. Ja, računovodstvo mi je mogoče res prineslo očala, jaz pa rečem, da bi jih tako in tako dobila, sedaj jih imam samo kakšno leto ali dve prej, to pa ni tak problem, ker bi jih itak imela, računovodstvo pa je krivec, da jih imam malo prej.

 …

Šolski nahrbtniki in hrbtenica

Danes mogoče ni več tako, kot je bilo včasih, ko so otroci hodili domov iz šole tudi več kot eno uro in šolski nahrbtniki niso bili čisto nič lahki. Vendar otroci so prilagodljivi, nikoli se niso pritoževali na d tem ,da hodijo v šolo ali iz nje peš. Sprijaznili so se z situacijo in marsikatero prijateljstvo je nastalo pri hoji domov. 

Danes pa je vse drugače, otroci se med seboj enostavno ne poznajo, včasih ne vedo za svoje sosede, šolski nahrbtniki so moderni, dobri a jih skoraj nič ne nosijo sami. Ko so otroci manjši, jih starši pripeljejo in pospremijo v šolo, takrat šolski nahrbtniki niso na hrbtih otrok, ampak v rokah staršev. Prav tako pridejo starši po otroke v šolo in spet oni nosijo njihove torbe. 

Lahko bi se vprašali zakaj bi otroci sploh imeli dobre in kvalitetne nahrbtnike, kajti resnično jih ne potrebujejo, ker jih skoraj nič ne nosijo. Pa še ena stvar, danes je ta čas, da drugo leto zaradi popularnosti mora otrok imeti novo torbo, tako bi lahko rekli, da novi šolski nahrbtnik zamenjate za novega. Ja, prav sem napisala, kajti stari je še čisto lep in nov.

Starši pa danes komplicirajo pri izbiri torbe, ki res ni potrebno, ker jih otroci uporabljajo malo. Kdaj pa kdaj vidim kakšnega otroka, ki gre peš domov, za njih pa je pomembno, da je njihova torba dobra, kajti drža pri nošenju šolske torbe je zelo pomembna za nadaljni razvoj hrbtenice. 

Potrebno je otroka spremljati, glede njegove drže in ga naučiti kako se šolski nahrbtniki pravilno nosijo. Tako bo otrok vedel, kako nositi torbo, da ga ne bi bolel hrbet, ali da ne bi imel večjih posledic kasneje v razvoju, ker bi nepravilno nosil vsak dan težko torbo v šolo in iz šole. Sami precenite, ali vaš otrok potrebuje dober in kvaliteten šolski nahrbtnik ali so navadni šolski nahrbtniki dovolj.

 …