Težko pričakovana nosečnost je prišla. Kako sem bila takrat srečna, vedno sem si predstavljala kako bom z trebuščkom hodila okoli in počela veliko stvari, kot ponosna bodoča mamica, na koncu pa mi je sladkorna bolezen v nosečnosti podrla kar veliko sproščenih, brezskrbnih dni.
Od tistega pregleda, ko sem zvedela, da imam sladkorno bolezen so se moji brezskrbni dnevi nosečnosti končali, vsak dan sem bila v skrbeh, da bo z mojim otrokom vse v redu in delala sem natančno po navodilih zdravnika.
Tako sem morala:
Tako me je sladkorna bolezen tudi prisilila, da sem se gibala čisto vsak dan, ali sem se dolgo sprehajala ali pa sem se šla kopat in tako plavala.
V porodnišnico sem bila sprejeta par dni pred porodom, prav zaradi sladkorne bolezni. Tako imajo v navadi zaradi intenzivnejšega nadzora, da ne pride do zapletov. In sem končno držala mojo hčerko v rokah in sladkorna bolezen je čez nekaj časa izginila. Še danes včasih pomislim, da mi ni bilo lahko, največ zaradi obremenjevanja če bo vse v redu, kajti dobro sem se zaveda kakšne zaplete lahko sladkorna bolezen privede, tako da se je vse srečno končalo.
Je pa res, da še danes malo popazim na prehrano, ker sem se tako navadila zdravo jesti v nosečnosti, da mi je enostavno ostalo, tako še naprej ne uživam veliko sladke hrane in pijače, ravno tako pa sem beli kruh zamenjala za polnozrnat. Ne želim, da bi se mi sladkorna bolezen vrnila, zato raje že danes jem zdravo, da temu ne bo tako in se z svojo hčerko veliko gibava na prostem.