Vedno bolj pogosti zobni implatati kot rešitev za izgubljene zobe
Zobni implantati so titanovi ali keramični vijaki, ki jih zobozdravnik vstavi v čeljustno kost kot nadomestek korenine zoba. Nanjo se nato namesti posamezna krona, mostiček ali proteza. Glavni namen je obnovitev funkcije in estetike nasmeha.
Zobni implatati so primerni ob izgubi enega ali več zob ali ko pacient želi trajno in stabilno rešitev, ki ne vpliva na sosednje zobe. Pomagajo izboljšati ugriz in žvečenje, saj preprečijo premikanje preostalih zob. Tako imajo tudi zobni implatati prednost zaradi naravnega videza, saj lahko krona na implantatu izgleda kot pravi zob, predvsem pa je rešitev stabilna in funkcionalna, kar omogoča normalno žvečenje in govor. Obenem se ohranja čeljustna kost, ker implantat po izgubi zoba prepreči njeno propadanje. Za dolgo življenjsko dobo so ključni odlična ustna higiena in redne kontrole pri zobozdravniku. Postopek se začne s posvetom ter diagnostičnimi posnetki (RTG/CBCT), s katerimi zobozdravnik preveri, ali je vgradnja implantata sploh možna.
Vgradnja poteka pod lokalno anestezijo: implantat se vstavi v čeljustno kost, sledi obdobje celjenja, ki običajno traja 2–6 mesecev, da se implantat integrira s kostjo. Nato se namesti abutment in končna krona, mostiček ali proteza. Pomembna sta redno ščetkanje ter uporaba medzobnih ščetk, priporočljiv pa je tudi vsaj en letni obisk pri zobozdravniku. Po posegu se nekaj časa izogibajte trdim in lepljivim živilom, zlasti na začetku.
Velikokrat pridejo zobni implatati v poštev tudi pri izgubi sprednjega zoba po poškodbi, saj po vgradnji lahko občutno izboljšajo samozavest pri govoru in nasmehu ter pozitivno vplivajo na držo čeljusti in simetrijo obraza. Možni so prehodni neželeni učinki, kot so manjše krvavitve in oteklina; redkeje lahko zaradi okužbe ali pomanjkanja kosti pride do zavrnitve implantata. Vsekakor pa redno vzdrževanje in kontrole bistveno povečajo dolgoročen uspeh.